Zavarovanje, ki ni dostopno in razumljivo, za potrošnika ne obstaja

Ljubljana – Kako zaščititi zavarovanca v času, ko živimo dlje, naravne nesreče povzročajo vse več škode, umetna inteligenca pa spreminja način, kako zavarovalnice ocenjujejo tveganja, oblikujejo produkte in komunicirajo s strankami? To so osrednja vprašanja mednarodne zavarovalniške konference Zavarovanec 360º, ki danes v organizaciji Agencije za zavarovalni nadzor poteka v Grand hotelu Union v Ljubljani.

Letošnja konferenca v središče postavlja zavarovanca. Ne le kot kupca zavarovalnega produkta, ampak kot posameznika, ki mora skozi različna življenjska obdobja in tveganja vedeti, komu lahko zaupa svojo prihodnost.

Direktor Agencije za zavarovalni nadzor mag. Gorazd Čibej je prav zaupanje postavil v središče uvodnega nagovora. Zavarovalništvo temelji na posebni obljubi: stranka plača danes za zaščito, ki bo morda preizkušena šele čez leta ali desetletja. Zato več pravil, obrazcev in razkritij samo po sebi še ne pomeni boljše zaščite. Poenostavljanje regulacije po njegovem ni deregulacija, temveč vprašanje, ali posamezna zahteva dejansko izboljšuje položaj zavarovanca.

Kot tri velike pritiske prihodnosti je izpostavil dolgoživost, naravne katastrofe in umetno inteligenco. Ljudje živimo dlje, vendar finančna varnost dodatnim letom življenja ne sledi nujno. Škode zaradi naravnih nesreč naraščajo, velik del pa ostaja nezavarovan. Umetna inteligenca medtem odpira nove možnosti, vendar tudi vprašanja odgovornosti: isti sistem lahko potrošniku pomaga razumeti zavarovanje ali pa se uporabi na način, ki mu oteži uveljavljanje pravic.

Državni sekretar na Ministrstvu za finance Peter Papež je poudaril pomen predvidljivega in robustnega okolja, v katerem lahko zavarovalnice razvijajo produkte ter se hkrati odzivajo na nova tveganja in potrebe zavarovancev.

Nova tveganja zahtevajo pravočasne odgovore

O tem, kako doseči ravnotežje med dostopnostjo zavarovanja in trdno zaščito potrošnika, so pod vodstvom zasl. prof. Karla Van Hulleja razpravljali regulatorji z različnih delov sveta. Ricardo Lara, komisar za zavarovalništvo zvezne države Kalifornije, je izpostavil pritiske na zavarovalniški trg, ki jih povzročajo vse večja podnebna tveganja. Pri požarih in drugih naravnih nesrečah ni dovolj zgolj odzivanje na krize. Trg, regulacijo in ukrepe za zmanjševanje tveganj je treba prilagajati vnaprej, pri tem pa ohranjati zavarovanje dostopno prebivalcem tudi na bolj izpostavljenih območjih.

Conor Donaldson, vodja področja za implementacijo pri Mednarodnem združenju zavarovalniških nadzornikov (IAIS), je opozoril, da prihodnost zavarovalništva ne bo odvisna samo od novih tehnologij, temveč od tega, ali bodo te koristile potrošnikom. Umetna inteligenca in podatkovna analitika lahko omogočita bolj prilagojene produkte in hitrejše reševanje škod, vendar ob zagotavljanju pravičnosti, preglednosti in varstva zasebnosti. Njegovo osrednje sporočilo je, da mora zavarovalništvo tveganja predvidevati, ne se samo reagirati nanje, pri tem pa morajo sodelovati zavarovalnice, nadzorniki, oblikovalci politik in širša družba.

Pretirana birokracija duši potrošnika

Na pomembno plat zaščite potrošnikov je opozoril Nic de Maesschalck, generalni direktor BIPAR, Evropske zveze zavarovalnih posrednikov: več pravil ne pomeni nujno boljše zaščite. Evropska zakonodaja mora biti po njegovem sorazmerna, razumljiva in čim bolj enostavna. Pretirana birokracija in množica informacij lahko namreč stranki otežita razumevanje produkta in dostop do kakovostnega svetovanja. Tudi pri digitalizaciji mora ostati glavno merilo dejanska korist za potrošnika.

Vprašanje cenovne dostopnosti zavarovanja je posebej izpostavila Siham Ramli, podpredsednica Izvršnega odbora IAIS ter direktorica za komuniciranje in mednarodne odnose pri maroškemu nadzorniku ACAPS. Poudarila je, da je mogoče zavarovati skoraj vsako tveganje, vendar se vedno pojavi vprašanje cene. Zavarovanje, ki si ga ljudje ne morejo privoščiti, svojega namena ne doseže.

Po njenem mnenju je zato treba graditi širšo zavarovalniško arhitekturo, ki povezuje zasebne rešitve, regulacijo in javno-zasebna partnerstva. Maroški model je primer takšnega pristopa, saj združuje zasebno zaščito in solidarnostne mehanizme. Bistvo ostaja: zavarovanje ni učinkovita zaščita, če ni tudi cenovno dostopno.

V nadaljevanju konference se razprava seli k dolgoživosti, pogledu mladih na finančno prihodnost, naravnim nesrečam in umetni inteligenci. Med drugim bo dr. Matjaž Dolšek predstavil rezultate seizmičnega stresnega testa in ocene izgub ob potresnih scenarijih, meteorolog Brane Gregorčič pa bo spregovoril o vremenskih ekstremih, opozorilih in ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Sklepni del bo namenjen praktični uporabi in prihodnjemu vplivu umetne inteligence v zavarovalništvu, o čemer bosta govorila dr. Jaka Cepec in dr. Klaus Driever.

Zavarovanje, ki ni dostopno in razumljivo, za potrošnika ne obstaja (PDF, 204.31 KB)