Znani so rezultati raziskave o tem, katera tveganja najbolj skrbijo zavarovalnice
Povzetek ključnih tem na regionalnem seminarju IAIS CEET regije (Centralna, Vzhodna Evropa in Transkavkazija), ki je konec meseca oktobra 2024 potekal v Budimpešti, gostila pa ga je centralna banka Madžarske (Magyar Nemzeti Bank; MNB) ob svojem 100. jubileju. Seminarja se je udeležilo več kot 40 udeležencev iz 15 različnih jurisdikcij. V skladu z zelenim mandatom MNB je bila konferenca brez ogljičnega odtisa.
Seminar je obravnaval ključna nadzorna vprašanja za prihodnja leta, vključno s podnebnimi spremembami, digitalnimi inovacijami in zakonodajnim okvirjem Solvency II. Prvi dan je bil osredotočen na vprašanja, kot so trajnostno financiranje, zeleno zavajanje (greenwashing), vrzeli v zaščiti pred naravnimi katastrofami, FinTech/SupTech in kibernetska tveganja. Drugi dan je obravnaval proporcionalno izvajanje zahtev Solvency II, nadzor zavarovalnih produktov in strategije za obravnavanje potreb potrošnikov. Seminar je prav tako izpostavil najnovejše delo na področju krepitve povezovanja med državami CEET regije ter prihodnje strateške prioritete CEET regije, vključno z predstavitvijo IAIS strateškega načrta za obdobje 2025-2029.
Regionalni seminar CEET regije v Budimpešti se je osredotočil na vrsto tem, ki so poudarile povezavo med podnebnimi tveganji, digitalnimi inovacijami in nadzornimi aktivnostmi v zavarovalništva. V nadaljevanju predstavljamo povzetek ključnih tem in razprav, ki so potekale na dogodku:
Zeleni vidiki v nadzoru zavarovalništva
Udeleženci so razpravljali o tem, kako zavarovalnice obravnavajo specifične vremenske dogodke, vplive na zdravje in uničenje infrastrukture zaradi podnebnih sprememb.
Podnebni stresni testi: Madžarska centralna banka je predstavila svoj podnebni stresni test za zavarovalniški sektor, ki ocenjuje pripravljenost na podnebna tveganja. Raziskava je pokazala, da zavarovalnice najbolj skrbijo podnebna in pravna tveganja, sledijo pa jim tveganja ugleda. Zeleni in trajnostni proizvodi so v porastu. Priporočilo zavarovalnicam se nanaša na upoštevaje okoljskih dejavnikov v poslovanju in prehodom na bolj trajnostne prakse.
Seminar se je dotaknil tudi načela sorazmernosti pri prevzemanju tveganj in upravljanju tveganj, še posebej pri razvoju zelenih finančnih produktov.
Podnebna tveganja in kvantifikacija tveganj
Fizična tveganja: Izpostavljeno je bilo povečano število zahtevkov zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, pri čemer se zavarovalnice soočajo z vse večjimi izzivi pri nudenju kritja v visokorizičnih območjih.
Stresni testi: Razpravljalo se je o uporabi mednarodnih podnebnih scenarijev za oceno finančnih vplivov prehoda na neto ničelne emisije CO2 do leta 2050.
Zeleni proizvodi in zeleno zavajanje: Poudarek je bil na rasti ESG (okoljski, socialni in upravljalski) skladov, izzivih pri dostopnosti podatkov in prizadevanjih za boj proti zelenemu zavajanju, vključno z izobraževalnimi pobudami za zavarovalniško industrijo.
Zavarovanje za družbene namene in zavarovalna vrzel
Obravnava zavarovalne vrzeli: Seminar je poudaril rastoči izziv zavarovalnih vrzeli pri zavarovanju naravnih nesreč (NatCat) v Evropi, ob skrb zbujajočemu dejstvu, da je le 25 % ekonomskih škod zavarovanih. Razpravljalo se je tudi o izboljšanju razumevanja tveganj, spodbujanju proaktivne udeležbe in uporabi alternativnih prenosov tveganj, kot je na primer parametrično zavarovanje.Kot ena izmed možnosti je bila predstavljena opcija obveznih zavarovanj, ki se že uporablja v nekaterih državah, to so obvezna potresna zavarovanja v Turčiji, obvezna zavarovanja vseh zgradb za potrese, vulkanske izbruhe, drseča tla, poplave zaradi taljenja ledenikov in drugo na Islandiji, obvezno kritje v okviru požarnega zavarovanja vključuje poplave, nevihte, točo, pritisk zaradi snežne odeje, zemeljske plazove v Švici.
Javno-zasebna partnerstva: Kanadski primer javno-zasebnih partnerstev za obravnavanje poplav in zavarovalnih vrzeli NatCat je bil predstavljen kot primer, ki ga je mogoče (idejno) uporabiti tudi v drugih regijah.
Digitalne inovacije v nadzoru zavarovalništva
Umetna inteligenca in strojno učenje: Razpravljalo se je o uporabi umetne inteligence in strojnega učenja v zavarovalništvu, zlasti pri nalogah, kot so kreditne ocene, preverjanje identitete s pomočjo video tehnologije in priporočila za produkte. Kljub temu so bili izpostavljeni pomisleki glede pomanjkanja ustreznih analiz tveganj, specifičnih za umetno inteligenco, pri čemer je bila tudi izkazana potreba po robustnem testiranju.
Digitalna transformacija: Zavarovalnice že vlagajo v digitalizacijo, vendar ostajajo izzivi pri prilagajanju novim tehnologijam in spodbujanju digitalnih inovacij v celotnem sektorju.
IDD in nadzor produktov ter njihova obravnava glede na njihovo vrednost (value for money)
Krepitev nadzora: Poudarek je bil na krepitvi upravljanja zavarovalnih proizvodov, da bi zagotavljali vrednost za potrošnike. Poudarjen je bil predvsem pomen jasnega, preglednega oblikovanja produktov ter pravičnega oblikovanja cen.
Zaščita potrošnikov: Izpostavljena je bila pomembnost zaščite raznolikih potrošnikov in zagotavljanja, da proizvodi ustrezajo njihovim potrebam. Nadzorniki morajo izvajati regulativne standarde za zagotavljanje dostopnih in učinkovitih zavarovalnih proizvodov.
Izzivi pri razvoju zavarovalnih proizvodov
Obravnava potreb potrošnikov: Razpravljalo se je, kako lahko zavarovalni produkti bolje služijo različnim skupinam potrošnikov. Kompleksnost proizvodov, zaupanje potrošnikov in dostopnost so bili omenjeni kot ključni izzivi, še posebej v povezavi z zavarovanjem naravnih nesreč.
Poudarjeno je bilo, da so stranke zelo različne in kot take potrebujejo različne zavarovalne produkte. Še posebej je potrebno upoštevati osebe, ki so bolj ranljive, in odstopajo od povprečja in njihove potrebe po zavarovanju in zavarovalnem kritju, ter zato realno dostopnost in obstoj takšnih produktov. Da bi zavarovalnice pošteno obravnavale vse potencialne stranke morajo:
o pošteno obravnavo najprej sprejeti in imeti vgrajeno v poslovni kulturi podjetja,
o pri pripravi produkta upoštevati vse možne različne potrebe strank,
o prodajne poti prilagoditi posamezni skupini in se izogniti nepošteni prodaji,
o spremljati stranke tudi po prodaji produkta in revidirati produkt, če se to izkaže za potrebno.
Izgradnja zmogljivosti in nadzorni okvirji
MMoU (Memorandum o sodelovanju): IAIS še naprej poudarja izgradnjo zmogljivosti nadzornikov in izmenjavo znanja med regulatorji na lokalni in globalni ravni. MMoU omogoča izmenjavo zaupnih informacij in olajša razumevanje nadzornih vprašanj.
Izgradnja zmogljivosti in orodja: IAIS zagotavlja orodja za pomoč nadzornikom pri razvoju kapacitet na ključnih področjih, kot so digitalne inovacije, podnebna tveganja in finančni predpisi.
Prihodnji koraki za zavarovalne nadzornike
Zbiranje in izmenjava podatkov: Poudarjena je bila nujnost izboljšanja zbiranja in izmenjave podatkov, zlasti v zvezi s podnebnimi tveganji in naravnimi nesrečami, kar je ključno za sprejemanje informiranih odločitev.
Prilagoditveni ukrepi: Poudarjena je bila potreba po prilagojenih ukrepih, ki bi omogočili, da bi bolje integrirali okoljske dejavnike v zavarovalniške proizvode in nadzor.
Za konec seminarja so se udeleženci podrobneje seznanili tudi s strateškimi prioritetami IAIS v obdobju 2025–2029, ki se v velikem delu prekrivajo tudi s prioritetami CEET regije, katere delo kot regionalni koordinator CEET regije koordinira direktor Agencije za zavarovalni nadzor mag. Gorazd Čibej.