Zavarovalnice in pozavarovalnice bodo morale pripraviti okvir za sanacijo in reševanje v primeru neugodnih scenarijev, ki ga bo nato pregledal in ocenil regulator.
Izkušnje kažejo, da je preprečevanje krize cenejša in učinkovitejša metoda od kriznega upravljanja. Zato je tudi temeljni element v okviru Direktive IRRD1 prav preventivno načrtovanje, ki v okviru 5. člena določa podrobnejšo vsebino in zavezance za pripravo preventivnega načrta sanacije. V okviru priprave preventivnih načrtov sanacije bodo (po)zavarovalnice ocenile tudi verodostojnost in izvedljivost svojih preventivnih načrtov sanacije, zlasti okvir kazalnikov in popravnih ukrepov s pomočjo simulacije različnih scenarijev.
Scenarij brez javnofinančne podpore
Preventivni načrt sanacije se pripravi v času normalnega poslovanja zato, da se ocenijo morebitne možnosti, ki bi jih (po)zavarovalnica lahko sama izvedla za ponovno vzpostavitev finančne moči in sposobnosti preživetja, če bi nastopile resne težave. Ob tem je obvezno potrebno upoštevati predpostavko, da izredna javnofinančna podpora ne bo zagotovljena, kar se mora odražati v sami vsebini preventivnega načrta sanacije.
Dodaten cilj preventivnega načrta sanacije je opredelitev ukrepov za boj proti sistemski krizi in ocena, ali so ti ukrepi dovolj trdni in raznoliki, da bi se z njihovo pomočjo lahko spopadli s pretresi različnega izvora. Napovedovanje dejavnikov, ki bi lahko povzročili krizo, ni cilj preventivnega načrta sanacije. V kriznih razmerah bo preventivni načrt sanacije lahko služil kot vodilo za izvedbo dejanske sanacije (po)zavarovalnice.
Načrte bo pregledal regulator
V okviru preventivnega načrta sanacije je potrebno izvajati najprimernejše sanacijske ukrepe med analiziranimi, tj. tiste, ki bodo imeli za posledico najverjetnejšo možnost ponovne vzpostavitve trdnega finančnega položaja. Glede izbire popravnih ukrepov se predvideva, da upravljalni organ (po)zavarovalnice izvede analizo morebitnih stresnih razmer.
Preventivni načrti sanacije so sestavni del sistema upravljanja (po)zavarovalnice. Obstoječi instrumenti upravljanja tveganj se lahko upoštevajo pri pripravi preventivnih načrtov sanacije, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti, kriznimi načrti ali načrti za upravljanje likvidnostnega tveganja.
Regulator bo pregledal preventivne načrte sanacije in na podlagi morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti zahteval revidiran načrt sanacije s pojasnili glede odprave pomanjkljivosti. Na ta način bodo postopki notranjega upravljanja v nadzorovanih institucijah postali tudi pregledni in izboljšani.
Agencija bo redno obveščala javnost
Agencija je dne 17. 4. 2025 izvedla sestanek s predstavniki Slovenskega zavarovalnega združenja ter (po)zavarovalnic na temo implementacije IRRD. Namen sestanka je bil predstaviti časovni okvir, izpostaviti posamezne poudarke IRRD ter vlogo Agencije2. EIOPA je podala predlog prvega paketa regulatornih tehničnih standardov (RTS) in smernic (GL) v javno razpravo do julija 2025. Obveznost (po)zavarovalnic za pripravo preventivnega načrta sanacije je določena za 60 % trga premoženjskih in življenjskih zavarovanj. Organ za reševanje bo izdelal preventivne načrte reševanja za najmanj 40 % trga premoženjskih in življenjskih zavarovanj.
Trenutna vloga Agencije je predvsem v sodelovanju in vključenosti v delovne skupine EIOPE, posvetovalne sestanke za pripravo smernic in standardov (IRRD PG), posvetovalne organe (IRRD IF), predstavljanje stališč na organu BoS (Board of Supervisors) in sodelovanje v javnem posvetu glede standardov in smernic. Z namenom sprotnega seznanjanja zainteresirane javnosti je Agencija dodala nov zavihek na svoji spletni strani, na katerem objavlja aktualne vsebine, ki se nanašajo na preventivno izdelavo načrtov sanacije in reševanja (po)zavarovalnic.
Agencija je izvedla tudi sestanek s predstavniki Ministrstva za finance glede zakonodajnega okvira, s katerim bo implementirana IRRD in ustanovljen organ za reševanje.
Zavarovalnice čaka priprava načrtov za hude čase (PDF, 189.75 KB)