Evropska komisija je 22. septembra 2021 sprejela predlog Direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic (IRRD). Predlagana ureditev bo na evropski in posledično slovenski zavarovalni trg prinesla precej novosti in dodatnih obveznosti tako za zavarovalnice in pozavarovalnice kot za državo. (Po)zavarovalnice bodo dolžne pripravljati in posodabljati načrte sanacije, ki jih bo potrebno usklajevati skupaj z Agencijo za zavarovalni nadzor. Predpostavlja pa se tudi oblikovanje novega organa za reševanje, ki bo zadolžen za pripravo načrtov reševanja zavarovalnic in ukrepanje v primeru, da bi (po)zavarovalnice zašle v težave.
FAZA SANACIJE
Načrtovanje sanacije predstavlja novo obveznost (po)zavarovalnic. V osnovi gre za nekakšno pripravo načrtov na zalogo, ki bodo predstavljali vodilo (po)zavarovalnicam pri kriznem upravljanju v primeru, da bo prišlo do nenadnega poslabšanja finančnega položaja, ki bi lahko ogrozilo njihovo sposobnost preživetja. Priprava in posodabljanje načrtov sanacije bo dolžnost (po)zavarovalnic samih, oceno načrtov sanacije pa bo opravil nadzorni organ.
Ukrepi
(Po)zavarovalnice bodo morale v načrtih sanacije določiti sklop kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Ti bodo v primeru udejanjanja sanacijskih ukrepov povzročili nastop popravnih ukrepov, ki jih bo morala zavarovalnica sprejeti za obnovitev svojega finančnega položaja. Kateri kazalniki so to, predlog v duhu minimalne harmonizacije direktive ne določa. Opredeljuje zgolj, da lahko kazalniki vključujejo merila, ki se med drugim nanašajo na kapital, likvidnost, kakovost sredstev, dobičkonosnost, tržne razmere, makroekonomske razmere in operativne dogodke.
Čas priprave
Načrt sanacije po IRRD je potrebno ločiti od realnih sanacijskih načrtov, ki jih ureja Direktiva Solventnost II in ZZavar-1. Načrt sanacije se pripravi še v času običajnega poslovanja, še preden se ugotovi kakršna koli neskladnost s solventnostnim kapitalom, medtem ko se obstoječi realni sanacijski načrt pripravi po tem, ko je neskladnost že ugotovljena. Realni sanacijski načrt bo torej neke vrste nadaljevanje sanacijskih načrtov, pripravljenih po IRRD, saj naj bi se, po besedah Evropske komisije, elementi načrta sanacije po IRRD, kadar je to ustrezno, uporabili kot podlaga za pripravo tega načrta.
Kdo pripravi in kako se določi tržni delež
Načrte sanacije bodo dolžne pripravljati tako zavarovalne skupine kot posamezne zavarovalnice, ki niso del skupine, za katero veljajo zahteve priprave načrtov sanacije. Trenutno predlog predvideva, da bodo morale načrte sanacije pripravljati zavarovalnice, ki skupaj obsegajo 80 % trga življenjskih in neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj države članice. Tržni delež se za neživljenjska zavarovanja določi glede na bruto obračunane premije, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na bruto zavarovalno-tehnične rezervacije.
FAZA REŠEVANJA
Po besedah Evropske komisije insolventnostni postopki, namenjeni podjetjem, niso nujno primerni za zavarovalnice, saj ne zagotavljajo vedno ustreznega nadaljevanja kritičnih funkcij. Zato je potrebno oblikovati sistem, ki bo organom zagotovil verodostojen sklop instrumentov za reševanje:
IRRD naj bi tako v nasprotju z insolventnostnim postopkom zagotovil hitro in odločno reševanje v primeru finančnega poslabšanja. Namen je, da se zavarovancem ohrani dostop do kritičnih funkcij zavarovalnice in se zagotovi nemoten prenos njihovih portfeljev, ob doseganju boljših rezultatov v smislu razdelitve izgub med delničarje in upnike.
Pristojnost in potek reševanja
Za razliko od načrtov sanacije priprava načrtov reševanja ne bo v pristojnosti (po)zavarovalnic, ampak jih bo dolžan pripravljati posebej za to ustanovljen organ. IRRD daje državam članicam možnost, da za namene reševanja ustanovijo nov neodvisen organ ali znotraj obstoječega nadzornega organa oblikujejo nov oddelek, ki pa mora biti organizacijsko in operativno popolnoma ločen od organa nadzora z namenom, da se prepreči nasprotje interesov med organoma.
Načrte reševanja bodo morali organi za reševanje pripravljati za zavarovalne skupine in posamezne (po)zavarovalnice, ki niso vključene v skupino. V primeru, da (po)zavarovalnica izpolni pogoje za reševanje, organ za reševanje prevzame nadzor nad samo (po)zavarovalnico in izvede ukrepe, ki so določeni v načrtu reševanja.
Kot v primeru načrtov sanacije tudi v primeru načrtov reševanja predlog določa fiksni tržni delež, za katerega velja načrtovanje reševanja. Tako bodo morali organi za reševanje zagotoviti, da načrtovanje reševanja velja za vsaj 70 % trga življenjskih in neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj države članice, pri čemer tržni delež za neživljenjska zavarovanja temelji na bruto obračunanih premijah, tržni delež za življenjska zavarovanja pa na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah.
Predlog IRRD v okviru dela, ki se nanaša na fazo reševanja, poleg določb o organu za reševanje in določb o načrtih reševanja, prinaša tudi določbe o vrednotenju, orodjih za reševanje in pristojnostih organa za reševanje.
Sanacija (po)zavarovalnic kmalu spremenjena (PDF, 333.26 KB)