Agencija za zavarovalni nadzor nima privilegija verjeti v mite stabilnosti. Njena naloga je ravno nasprotna: iskati ranljivosti takrat, ko jih drugi še ne vidijo. Slovenski zavarovalniški sektor je trenutno stabilen: kapitalska ustreznost ostaja dobra, dobičkonosnost sektorja je dobra, rast premij je visoka. Toda dobra številka še ni dokaz nizkega tveganja. Včasih je celo obratno. Včasih dobre številke tveganja prikrijejo bolje kot slabe. Del rasti sektorja izhaja tudi iz poslov zunaj Slovenije in iz specifičnih razmer na trgu, zato je nujno, da tudi v dobrih časih ostanemo previdni, zelo previdni. Stabilnost namreč ni stanje. Stabilnost je sposobnost prilagajanja.
Potres v Ljubljani: imeli bi socialni, fiskalni in politični problem
Področje, kjer bo ta sposobnost odločala o prihodnosti sektorja, so podnebna tveganja in posebej zavarovalna vrzel pri potresu. Slovenija ima resen problem zavarovalne vrzeli pri potresu. Če bi danes prišlo do večjega potresa v Ljubljani, ne bi govorili samo o poškodovanih stavbah. Govorili bi o socialnem problemu. O fiskalnem problemu. In zelo hitro tudi o političnem problemu.
Vprašanje ni več, ali bomo o tem razpravljali. Vprašanje je predvsem, ali bomo ukrepali pravočasno. Zato bo treba precej bolj resno govoriti o preventivi, finančni pismenosti in sistemskih rešitvah zavarovanja naravnih nesreč, saj se finančna odpornost družbe ne začne po nesreči, ampak precej prej – z znanjem, razumevanjem tveganj in pravočasnim ukrepanjem.
Stabilen trg brez zaupanja potrošnikov ne obstaja
Digitalizacija in umetna inteligenca prinašata priložnosti in nova tveganja. Danes lahko potrošnik sklene zavarovanje v nekaj minutah, vprašanje pa je, ali še vedno razume, kaj je kupil. Zato v ospredje prihaja koncept »Value for Money«: ali produkt potrošniku dejansko daje ustrezno vrednost, ali razume omejitve in izključitve, ali je distribucija poštena. Dolgoročno stabilen trg brez zaupanja potrošnikov ne obstaja. Podobna vprašanja se odpirajo pri umetni inteligenci: kaj se zgodi, ko se sistem zmoti, kdo nosi odgovornost, kako preprečiti diskriminacijo, kako zagotoviti ustrezno človeško presojo. Tehnologija sama po sebi ni problem. Problem nastane takrat, ko ljudje začnemo verjeti, da tehnologija ne more narediti napake.
Enako velja za kibernetska tveganja in trajnost. Kar je danes dovolj dobro, jutri morda ne bo več, zato DORA ni samo nova regulativna obveznost, temveč nujen odziv na realna tveganja. Trajnost pa ne sme postati samo nova marketinška oznaka – trajnostne obljube morajo temeljiti na dejanskih praksah, ne zgolj na lepih predstavitvah in nekoliko bolj zelenih letnih poročilih. Vse to je povezano s kakovostjo korporativnega upravljanja in postopkov Fit & Proper, ki niso sami sebi namen, temveč eden ključnih varovalnih mehanizmov za dolgoročno stabilnost finančnega sistema.
Če ne zastavljamo vprašanj, imamo težavo
Finančna zgodovina ne pozna veliko kriz, ki bi nastale zato, ker bi regulatorji postavljali preveč vprašanj. Pozna pa ogromno kriz, kjer vprašanj predolgo časa ni postavljal nihče. Zato je bistvo sporočila jasno: regulacija ni tu zato, da ustvarja všečnost, temveč zato, da ustvarja zaupanje – v krogu industrija, regulator in potrošnik. Mitu o stabilnosti ne smemo verjeti, ker bi s tem pravzaprav verjeli v iluzijo, da lahko sistem brez stalne prilagoditve, nadzora in odgovornosti ostane stabilen sam od sebe.
Prispevek ima poudarke iz govora, ki ga je imel direktor Agencije za zavarovalni nadzor mag. Gorazd Čibej 4. junija na 32. Dnevih zavarovalništva v Sloveniji.
Zakaj ne smemo verjeti mitu o stabilnosti (PDF, 128.35 KB)